Opis
“Živjo, mali!” me je pozdravil možak, ki je stal ob avtomatu za plačevanje parkirnine. Vrnil sem mu pozdrav, a takoj nato povesil pogled. Bil je videti zanemarjen, oblečen v prekratke hlače in raztrgano srajco, pokrit s kričečo rumeno kapo.
“Koga si pozdravil?” se je začudil Erik, ki je hodil ob meni.
“Tistega tipa,” sem bleknil in pomignil z glavo v njegovo smer. Erik se je obrnil in s pogledom iskal človeka, ki sem ga omenil.
“Koooga? Jaz nikogar ne vidim,” je zategnil in preletel ljudi v bližini.
“Njega!” sem nejevoljno pokazal s prstom proti neznancu, ki je nagovarjal mimoidoče, naj mu podarijo drobiž. “Klošarja?” se je začudil Erik in z odprtimi usti bolščal v siromaka nedaleč stran od naju.
Mladinska povest pisateljice Tatjane Kokalj Packa na asfaltu se loteva medvrstniških odnosov, osamljenosti, družbene izključenosti in delitve ljudi ter moči predsodkov. Teme se prepletajo, njihov nosilec je sedmošolec Tilen: osamljen fantič s slabo samopodobo in z nezadostno iz matematike. A vse nekako gre, dokler med tri sošolce ne poseže brezdomec Filip.
0312672
14.02.2024 - 20:27 ·Knjiga je dobra pripoved o predsodkih in nas posvarja, da status ne pomeni kakšen si(npr. brezdomec je tat).