Anton Lavrin je slovenski diplomat in egiptolog rojen premožni družini leta 1789 v Vipavi, ki je takrat sodila pod Habsburško monarhijo.
Zaradi znanja tujih jezikov in dokončanega študija teologije ter prava je med drugim leta 1834 postal avstrijski generalni konzul v Egiptu, v Aleksandriji. V Egiptu je leta 1841 spretno posredoval v sporu med turškim sultanom Mehmedom II. in egiptovskim podkraljem Mohamedom Alijem, zato je dobil odlikovanje turškega sultana, avstrijski cesar Ferdinand I. pa mu je podelil Red železne krone 3. razreda ter viteški naslov. Med svojim službovanjem v Egiptu je pomagal kristjanom, ki so živeli v Jeruzalemu, kamor je Lavrin pogosto potoval; zaradi tega mu je papež Gregor XVI. podelil naslov Dignitarius terrae sanctae (Dostojanstvenik Svete dežele).
 
 
Lavrin je tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani poslal okoli 200 staroegiptovskih predmetov, med njimi leta 1846 leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika Isahta iz Karnaka ter balzamirani krokodil, kar danes hrani Narodni muzej v Ljubljani. Omenjeni predmeti so bili širši javnosti predstavljeni na odmevni razstavi Mumija in krokodil : Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu (od 21. marca 2014 do 8. februarja 2015).
 
V rodno Vipavo je Lavrin pripeljal dva egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, odkrita v Gizi. Izvirata iz časa okoli leta 2450 pr. n. št. V sarkofagih so pokopani njegovi starši Jernej in Jožefa ter njegov mladoletni sin Albert.
 
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Lavrin

Če vas zanima kultura starega Egipta in bi nemara radi spoznali pravo mumijo, preberite knjigi: