Zlato, ki mu v latinščini pravimo Aurum, pomeni svetleči žarek.
Zlato kopljejo na vseh kontinentih razen na Antarktiki, kjer je prepovedano rudarjenje. Najgloblji rudnik na svetu je Veliki lev v Južni Afriki, globok 3900 metrov. Iz tone zlate rude v povprečju dobimo le od 4 do 6 gramov čistega zlata.
Največji kos zlata so doslej našli v Avstraliji leta 1872, in sicer dvesto štirinajst kilogramov čiste mase. Masa zlata se na mednarodnem tržišču meri v trojskih unčah, ime pa je dobilo po francoskem mestu Troyes, kjer se je v srednjem veku trgovalo samo z zlatom.
Slovenski zlatonosni reki sta Drava in Mura, pred drugo svetovno vojno je tukaj zlato izpiralo več kot dvesto izpiralcev in se s tem tudi preživljalo. Zlato se uporablja v elektroniki, zdravstvu, aeronavtiki in steklarstvu.
Prva zlata mrzlica je bila zabeležena leta 1695 v Braziliji. Najbolj znana je kalifornijska zlata mrzlica, začela se je leta 1848 in končala 1855. Druga najbolj znana je na Aljaski med 1896–1899. Poznamo še avstralsko zlato mrzlico (1850), novozelandsko zlato mrzlico (1861) in južnoafriško (1886), ki je do leta 2006 izkopala največ zlata na svetu. Danes izkoplje največ zlata Kitajska.
Za več informacij si oglejte posnetek:
